Državni certifikat v vrednosti 100 kron - zadnja stran || || Kuponi k obveznicam družine Ukmar || 45.8748341,13.988842599999998

Pilotski znak

Tolminski muzej je že pred leti obiskala Maria Dorothe Huf Melicher in zaposlene presenetila z zanimivimi dokumenti in gradivom, ki ga je ohranil njen oče, Klemens Melicher. Sledilo je več obiskov, z možem ali pa s sestro. Vzpostavilo se je medsebojno zaupanje. Ob enem izmed obiskov je nanesel pogovor tudi na Jožefa Rutarja iz Zadlaz Čadrga pri Tolminu ter bila izražena želja po ponovnem snidenju. Inženir Klemens Melicher (1888—1971) je bil med prvo svetovno vojno najprej na fronti v Galiciji, nato v Karpatih in od junija 1915 na soški fronti. Deloval je na območju 50. pehotne divizije. Kot poročnik je bil nameščen pri utrdbeni skupini stotnika Eberharda. Določen je bil za nadzornika delovne skupine pri gradnji cest neposredno za fronto. Njegova skupina je bila nastanjena v šoli v Zadlaz Čadrgu pri Tolminu, on pa je nekaj časa bival pri družini Ivana Rutarja v Zadlaz Čadrgu 29 (danes 26). Zadolženi so bili za gradnjo ceste Tolmin – Polog ter gradnjo dostopov na bojišča na Vodil vrh in Mrzli vrh. Spomladi 1916 je bil zadolžen tudi za gradnjo kapele v Zadlaz Čadrgu (ohranjen je posnetek kapele; slika Srca Jezusovega, ki je tedaj krasila to kapelo, pa je bila pred nekaj leti predana Tolminskem muzeju). Mnogi vojaki so med vojno navezali stike z lokalnim prebivalstvom ali si med njimi celo našli življenjske sopotnice. Tudi poročnik Melicher se je močno navezal na tolminsko družino. Med vojno, ko je bival pri družini Rutar v Zadlaz Čadrgu, se je gospodarju 18. februarja 1916 rodil sin Jožef. Klemens Melicher je postal njegov krstni boter, kar je tudi zavedeno v krstni knjigi, ki jo hrani župnijski urad v Tolminu. Po koncu vojne, januarja 1920, je Ivan Rutar pisal inženirju Melicherju in mu sporočil, da je kapela, ki jo je gradil, zapuščena. Leta 1966 je Melicher obiskal Tolmin in v parku pred župno cerkvijo je nastala skupna fotografija. Maria Dorothea Huf Melicher, Melicherjeva hči, je po štiridesetih letih ponovno obiskala Jožefa Rutarja. Do srečanja je prišlo leta 2006, ob njenem tretjem obisku na Tolminskem. Takrat je Jožef Rutar povedal, da je kot dojenček precej jokal in da poročnik Melicher ni mogel spati. Svojega krstnega botra se je še dobro spominjal. Ohranili sta se tudi fotografija družine Rutar z dojenčkom pred njihovo hišo v Zadlaz Čadrgu in fotografija, ki dokumentira ponovno snidenje botra in krščenca leta 1966. Kljub jezikovni oviri so bile kretnje in oči ob tem zadnjem srečanju dovolj zgovorne. Decembra 2006 je Jožef Rutar umrl. || || Photograph || Družina Rutar z dojenčkom Jožefom, Zadlaz Čadrg || || 46.202793,13.74536169999999 || Klemens Melicher s svojimi tovariši iz skupine stotnika Eberharda 1916 || Photograph || || 46.202793,13.74536169999999 || Letter || Pismo poslano Melicherju leta 1966