Julian Kenda - Slovenec v enotah avstro-ogrskega letalstva

- Kriegsphotos J. Kenda 1915 - Mapa s fotografijami
Julian (Julius) Kenda je bil eden od maloštevilnih Slovencev, ki so se uveljavili v avstro-ogrskem vojnem letalstvu. Rodil se je 9. februarja 1894 v Bovcu, kjer je obiskoval ljudsko šolo, a v Gorici je končal realko. V vojsko je bil vpoklican kot enoletni prostovoljec. Sorodstveno je bil vezan na Trst, saj je tam stanovala njegova sestra Elza, pa tudi v vojaških listinah je kot mirnodobni naslov naveden Trst, Rozzol (Rocol) 992. In prav tam se je pri njegovih daljnih sorodnikih, pri Orlovih iz Zgonika, ohranil del njegove zapuščine, in sicer nekaj dokumentov, šolski dnevnik, predvsem pa zanimivo fotografsko gradivo: foto album manjšega formata, razvezan foto album večjega formata ter okoli 70 fotografij zračnih posnetkov. Ob začetku vojne je bil mobiliziran v 4. pehotni polk, katerega naborno območje je bil Dunaj z okolico, kar da slutiti, da je bil takrat tam prijavljen zaradi študija. Iz zapisa o osebnih podatkih in lastnostih (Vormerkblatt für die Qualifikationsbeschreibung)), ki ga hrani dunajski Vojni arhiv in ga je izdal c. in kr. šolski bataljon letalskih nadomestnih enot (K. u. k. Luftfahr-Ersatztruppen – Lehrbataillon), je razvidno, da je bil 1. maja 1915 imenovan za kadeta in že po enem mesecu, 1. junija 1915, izredno povišan v čin praporščaka (Fähnrich). Pod značajskimi lastnostmi je vpisano: prizadeven, resen, ustrežljiv, ima vojaški nastop. Med 15. aprilom in 15. junijem1916 je v Dunajskem Novem mestu (Wiener Neustadt) obiskoval letalsko šolo za častnike (Fliegeroffizierschule), v kateri se je izšolal za letalskega opazovalca (Beobachter). Po končanem šolanju je bil dodeljen 12. letalski stotniji (K. u. K. Luftfahrtruppe Fliegerkompagnie Nr. 12 (FLIK 12), ki je takrat delovala pod vodstvom stotnika Arpada Gruberja. Kot je razvidno iz fotografij v foto albumu, je bil po končanem šolanju na dopustu, verjetno v Trstu, kjer je bil fotografiran s sestro Elzo. Po končanem dopustu se je pridružil 12. letalski stotniji, ki je bila do srede avgusta 1916 nameščena na vojaškem letališču na Ajševici, po italijanski zasedbi Gorice pa najprej v Ajdovščini, od septembra 1916 pa v Vipavi. Kot je razvidno iz mesečnih poročil, ki so jih letalske stotnije redno pošiljale poveljstvu zračnih sil na Dunaj, je bil za krajši čas dodeljen 4. letalski stotniji, ki je ravno tako delovala v Vipavi. Medtem je 1. avgusta 1916 napredoval v čin rezervnega poročnika (Leutnant i. d. R.). V 12. letalski stotniji je od 21. julija 1916 do 28. februarja 1917, ko je bil sestreljen, opravil nad bojiščem soške fronte 29 bojnih poletov in imel 15 zračnih bojev. Opravil je tudi več izvidniških poletov nad Palmanovo, Romansom, Červinjanom, Krminom, Villo Vicentino, pa tudi nad kraško planoto, Gorico, Oslavjem, Gradiščem, Tržičem, Vilešem, Ronkami, Trstom… Na Ajševici je letel v izvidniških letalih Albatros B. I in Lohner B. VII, v Vipavi pa na letalih Hansa Brandenburg C. I. Na fotografiji iz njegovega foto albuma stoji pred letalom Hansa Brandenburg C. I s serijsko številko 68.58, s katerim je tudi strmoglavil. To je bilo dvosedežno izvidniško letalo, ki je lahko nosilo tudi do 60 kg bomb. V času službovanja v letalskih stotnijah je za svoj pogum prejel tri odlikovanja, in sicer bronasto in srebrno medaljo za hrabrost (2. stopnje) ter 26. januarja 1917 Karlov četni križec. Posmrtno pa je bil odlikovan še z vojno medaljo za zasluge (Signum Laudis) in vojnim križcem za zasluge 3. stopnje. Zadnji polet 1. marca 1917 je poveljstvo 12. letalske stotnije iz Vipave poslalo glavnemu poveljstvu zračnih sil na Dunaj brzojavko s sledečo vsebino: »letalo 6858 poročnika kende in pilota desetnika neuwirtha sta izza sovražnikove bojne črte sestrelila sovražnikovo topništvo in letalec, tako da je v plamenih strmoglavilo.« fliger 12.1 To skopo sporočilo dopolnjuje tudi dekadno poročilo 12. letalske stotnije za februar 1917, ki se glasi: »Letalo Hansa Brandenburg C. I št. 68.58 z motorjem Austro-Daimler 160 hp št. 17625, radijsko napravo tipa G. 2, št. 284, s strojnicama Schwarzlose M.7/12, št. 3763 in 9296 je strmoglavilo v plamenih .« Tukaj se zgodba našega 23-letnega letalca konča, kajti skupaj s pilotom desetnikom Franzem Neuwirthom je življenje izgubil v letalu Hansa Brandenburg C. I, s serijsko številko 68.58, katerega so zajeli plameni in je strmoglavilo pri Hudem Logu. Pilot Neuwirth je že 1. januarja 1917 za las ubežal smrti, saj je njegovo letalo nad Kostanjevico na Krasu prisilil k pristanku italijanski letalski as Francesco Baracca. V tem letalskem boju je bil pilot poročnik Victor Huber smrtno zadet. Zanimivi so tudi zapisi o tem dogodku v italijanskih virih. Vojni bilten, »Bollettini della Guerra«, je dne 28. februarja 1917 objavil novico, da je bil … »pri Hudem Logu sestreljen poročnik Kenda Julian iz 12. letalske stotnije (12. Stormo-aviazione Austriaca)«. Ta vir pa žal ne omenja, kako je bilo letalo sestreljeno. Drugi vir navaja, da je letalo v bližini Sredipolja (it. Redipuglia) prisilil k pristanku italijanski pilot narednik Cosimo Damiano Rizzotto iz 77. eskadrile, letalo pa naj bi potem na tleh zadelo italijansko topništvo. Tretji vir, dnevno poročilo italijanskih topniških enot za dan 28. februarja 1917, pa pripisuje sestrelitev Kendovega letala protiletalski topniški enoti, ki je bila nameščena pri Opatjem selu. Letalo naj bi se v zraku vžgalo in strmoglavilo med Hudim Logom in Kostanjevico. Ta zadnja varianta je še najbolj verjetna, kajti v primeru, da bi se letalo zrušilo pri Sredipolju, torej izza sovražnikove bojne črte, kot navaja tudi avstrijski vir, Avstrijci ne bi mogli do posmrtnih ostankov opazovalca in pilota. Iz fotografij pa je razvidno, da sta bila oba, opazovalec poročnik Julian Kenda in pilot desetnik Franz Neuwirth, pokopana z vsemi vojaškimi častmi na vipavskem vojaškem pokopališču. Zapuščino našega letalca Juliana Kende je dolga leta skrbno hranila družina Orel iz Zgonika. S pomočjo prijatelja Jožefa Siliča, odličnega poznavalca avstro-ogrskega vojaškega letalstva, ki je dolga leta iskal sled za Kendovimi sorodniki, smo uspeli vsaj delno osvetlili njegovo tragično življenjsko usodo. Na njegovo kratko življenje sta vezana spodaj priložena albuma.

Show More
 
 
 
 

CREATOR

Simon Kovačič

DATE

1914 - 1917-02-28

LANGUAGE

slv

ITEMS

0

INSTITUTION

Europeana 1914-1918

PROGRESS

START DATE
TRANSCRIBERS
CHARACTERS
LOCATIONS
ENRICHMENTS

Generating story statistics and calculating story completion status!

METADATA

Source

UGC

Contributor

europeana19141918:agent/311e76bac2bc109d60535bf8d28db956

Date

1914
1917-02-28

Type

Story

Language

slv
Slovenščina

Country

Europe

DataProvider

Europeana 1914-1918

Provider

Europeana 1914-1918

Year

1914

DatasetName

2020601_Ag_ErsterWeltkrieg_EU

Begin

1914

End

1917-02-28

Language

mul

Agent

Simon Kovačič | europeana19141918:agent/311e76bac2bc109d60535bf8d28db956
Julian Kenda | europeana19141918:agent/952513629d9af9e770af2b159340c65d

Created

2019-09-11T08:41:41.763Z
2020-02-25T08:40:06.414Z
2020-02-25T08:40:06.415Z
2012-03-28 11:30:52 UTC
2012-03-29 13:42:04 UTC
2012-03-29 13:42:06 UTC
2012-03-29 13:42:08 UTC
2012-03-29 13:42:10 UTC
2012-03-29 13:42:12 UTC
2012-03-29 13:42:13 UTC
2012-03-29 13:42:15 UTC
2012-03-29 13:42:16 UTC
2012-03-29 13:42:18 UTC
2012-03-29 13:42:19 UTC
2012-03-29 13:42:21 UTC
2012-03-29 13:42:23 UTC
2012-03-29 13:42:25 UTC
2012-03-29 13:42:26 UTC
2012-03-29 13:42:27 UTC
2012-03-29 13:42:29 UTC
2012-03-29 13:42:31 UTC
2012-03-29 13:42:32 UTC
2012-03-29 13:42:34 UTC
2012-03-29 13:42:36 UTC
2012-03-29 13:42:37 UTC
2012-03-29 13:42:39 UTC
2012-03-29 13:42:40 UTC
2012-03-29 13:42:42 UTC
2012-03-29 13:42:44 UTC
2012-03-29 13:42:45 UTC
2012-03-29 13:42:47 UTC
2012-03-29 13:42:49 UTC
2012-03-29 13:42:50 UTC
2012-03-29 13:42:52 UTC
2012-03-29 13:42:54 UTC
2012-03-29 13:42:56 UTC
2012-03-29 13:42:57 UTC
2012-03-29 13:42:59 UTC
2012-03-29 13:43:01 UTC
2012-03-29 13:43:03 UTC
2012-03-29 13:43:05 UTC
2012-03-29 13:43:07 UTC
2012-03-29 13:43:08 UTC
2012-03-29 13:43:11 UTC
2012-03-29 13:43:13 UTC
2012-03-30 06:42:03 UTC

Provenance

NG19

Record ID

/2020601/https___1914_1918_europeana_eu_contributions_3710

Discover Similar Stories

 
 
 
 

Dokumenti in fotografije avstro-ogrskega inženirja Klemensa Melicherja

3 Items

Tolminski muzej je že pred leti obiskala Maria Dorothe Huf Melicher in zaposlene presenetila z zanimivimi dokumenti in gradivom, ki ga je ohranil njen oče, Klemens Melicher. Sledilo je več obiskov, z možem ali pa s sestro. Vzpostavilo se je medsebojno zaupanje. Ob enem izmed obiskov je nanesel pogovor tudi na Jožefa Rutarja iz Zadlaz Čadrga pri Tolminu ter bila izražena želja po ponovnem snidenju. Inženir Klemens Melicher (1888—1971) je bil med prvo svetovno vojno najprej na fronti v Galiciji, nato v Karpatih in od junija 1915 na soški fronti. Deloval je na območju 50. pehotne divizije. Kot poročnik je bil nameščen pri utrdbeni skupini stotnika Eberharda. Določen je bil za nadzornika delovne skupine pri gradnji cest neposredno za fronto. Njegova skupina je bila nastanjena v šoli v Zadlaz Čadrgu pri Tolminu, on pa je nekaj časa bival pri družini Ivana Rutarja v Zadlaz Čadrgu 29 (danes 26). Zadolženi so bili za gradnjo ceste Tolmin – Polog ter gradnjo dostopov na bojišča na Vodil vrh in Mrzli vrh. Spomladi 1916 je bil zadolžen tudi za gradnjo kapele v Zadlaz Čadrgu (ohranjen je posnetek kapele; slika Srca Jezusovega, ki je tedaj krasila to kapelo, pa je bila pred nekaj leti predana Tolminskem muzeju). Mnogi vojaki so med vojno navezali stike z lokalnim prebivalstvom ali si med njimi celo našli življenjske sopotnice. Tudi poročnik Melicher se je močno navezal na tolminsko družino. Med vojno, ko je bival pri družini Rutar v Zadlaz Čadrgu, se je gospodarju 18. februarja 1916 rodil sin Jožef. Klemens Melicher je postal njegov krstni boter, kar je tudi zavedeno v krstni knjigi, ki jo hrani župnijski urad v Tolminu. Po koncu vojne, januarja 1920, je Ivan Rutar pisal inženirju Melicherju in mu sporočil, da je kapela, ki jo je gradil, zapuščena. Leta 1966 je Melicher obiskal Tolmin in v parku pred župno cerkvijo je nastala skupna fotografija. Maria Dorothea Huf Melicher, Melicherjeva hči, je po štiridesetih letih ponovno obiskala Jožefa Rutarja. Do srečanja je prišlo leta 2006, ob njenem tretjem obisku na Tolminskem. Takrat je Jožef Rutar povedal, da je kot dojenček precej jokal in da poročnik Melicher ni mogel spati. Svojega krstnega botra se je še dobro spominjal. Ohranili sta se tudi fotografija družine Rutar z dojenčkom pred njihovo hišo v Zadlaz Čadrgu in fotografija, ki dokumentira ponovno snidenje botra in krščenca leta 1966. Kljub jezikovni oviri so bile kretnje in oči ob tem zadnjem srečanju dovolj zgovorne. Decembra 2006 je Jožef Rutar umrl. || || Photograph || Družina Rutar z dojenčkom Jožefom, Zadlaz Čadrg || || 46.202793,13.74536169999999 || Klemens Melicher s svojimi tovariši iz skupine stotnika Eberharda 1916 || Photograph || || 46.202793,13.74536169999999 || Letter || Pismo poslano Melicherju leta 1966

Go to:
 
 
 
 

Propustnica (Avstro Ogrska)

2 Items

Vsakdo, ki je želel zapustiti svoj kraj prebivališča, je moral imeti propustnico/ potrdilo o istovetnosti.Pričujoča propustnica je veljala za vas Prvačina. Lastnik propustnice je Aleksander Gregorič. || - propustnica

Go to:
 
 
 
 

Der Offizier Matthias Julian Kautz aus Köln

5 Items

Vorkriegsaufnahme in Gala-Uniform, Fotostudio-Aufnahme in einfacher Uniform, verschiedene Fotos vom Kriegseinsatz, Soldaten vor einem Panzer. || Mathias Julian Kautz, geb. 16.02.1889 in Köln, war von Beruf Diplom-Kartograf, gestorben ist er im Februar 1960. Kautz war Offizier und nahm unter anderem bei Kämpfen um Verdun teil. Dort ist er mehrfach durch Bajonettstiche verwundet worden. Der Krieg kostete sieben seiner Brüder das Leben. Er überlebte den Krieg.

Go to: