1. steklenica || Tole nenavadno steklenico je prinesel g. Slavko Zupan, ki bo letos praznoval 101. rojstni dan. Gospod Zupan je prvo svetovno vojno preživel kot otrok v Ljubljani. V spomin so se mu vtisnili le nekateri dogodki, italijansko bombardiranje Ljubljane 18. februarja 1916, obisk cesarja Karla in cesarice Cite julija 1917 ter vlaki na bližnji železniški postaji, kamor je vsak dan zahajal z vrstniki - vlaki, polni vojnih ujetnikov, pripeljanih s fronte. Steklenica je bila last njegove tašče, ge. Rozine Pahor. Pahorjevi so že pred prvo svetovno vojno pa vse do jeseni leta 1916 imeli gostilno in trgovino v Prvačini. Tam so od nekega ruskega ujetnika kupili steklenico. Številni ruski vojni ujetniki, pripeljani iz galicijske fronte, so delali na strateških objektih na Krasu, med Sežano in današnjo Novo Gorico. Opravljali so različna dela, zgradili večino tamkajšnjih ozkotirnih prog ter mnoge ceste, barake, vojaška skladišča, utrjevali položaje in kaverne na bojiščih. Živeli so v nemogočih razmerah, veliko jih je umrlo zaradi okužb, epidemij, izčrpanosti, hude podhranjenosti in delovnih nesreč. Razen redkih grobov v okolici Štanjela, na njihovo prisotnost na tem območju danes spominja le še ohranjena kraška jama pri Kostanjevici na Krasu, imenovana tudi ruska jama, kjer so prebivali. Ujetnik, ki je izdelal steklenico je gotovo bil eden izmed tistih 'srečnejših', ki so zaradi pomanjkanja moške delovne sile v času vojne pomagali na kmetijah in v domačih delavnicah, tudi v Vipavski dolini. Iz natančnih predpisov Vojnega ministrstva na Dunaju o tem, kako ravnati z vojnimi ujetniki, je razvidno, da so v primerjavi z ujetniki, ki so delali na vojaških objektih, ujetniki, zaposleni pri civilnem delu živeli v bolj človeških pogojih in bili vendarle bolj zaščiteni. Ob obveznem delu jim je tako uspevalo izdelovati razne predmete, najpogosteje prstane in zapestnice iz bakra, litine in drugih kovin ter jih kot spominke prodajati avstro-ogrskim vojakom za košček kruha ali cigareto. Ne ve se natančno, ali je bilo tudi 'opremljanje steklenic' v tistem času splošno razširjena obrt, gospa Rozina Pahor se je spominjala le, da je ujetnik, nekoč vojak ruske carske vojske, steklenico prinesel s seboj iz Rusije, potem pa je vanjo vešče ustavil vse te lesene rezbarije, mrtvaško glavo, kocko, vislice, in mnoge druge simbolične figure, ki na presunljiv način evocirajo vzdušje trajajoče vojne. Namesto sporočila, s katerim brodolomci kličejo na pomoč, je v njej ustekleničena samo smrtna groza. || || Memorabilia || 45.8904322,13.713209099999971

1. fotografija steklenice 2. sken dokumenta - najden pri izviru Diceva voda || Baška grapa je bila med 1. svetovno vojno pomembno vojaško zaledje avstro-ogrske vojske, zlasti Podmelec, Klavže, Kneža in Koritnica. Še devetdeset let in več po koncu prve svetovne vojne nas na to težko obdobje v Posočju opominjajo številne ostaline, pa tudi naključne najdbe, ki še vedno najdejo pot na površje zemlje. Tako npr. steklenica s sporočilom avstro-ogrskega vojaka Aloisa Kerna, ki je sodeloval pri obnovi vodnega zajetja v Klavžah. Črnovojnik Franc Savec je tam odkril studenec pitne vode in za potrebe vojske so uredili novo zajetje. Načrt za vodnjak je naredil črnovojnik Kern. Z gradnjo so pričeli 10. julija 1916 in v nekaj dneh uredili zajetje v obliki kamnitega portala in z železnim napisom z letnico 1916. Danes nas, prenovljen, opominja na ta vojni čas. Zajetje v obliki kamnitega portala so med prvo svetovno vojno, leta 1916, za svoje potrebe uredili vojaki avstroogrske vojske. To območje je bilo v tem času del zaledja soške fronte, na katerem so bile nameščene oskrbovalne enote. V Klavžah je delovala večja bolnišnica za oskrbo ranjencev. V bližini izvira pa je bila nad cesto velika konjušnica. Med obnavljanjem zajetja so konec julija leta 2007 ob odkopavanju zemlje za kamnitim portalom tik ob zajetem izviru med koreninami razraščenih bukovih dreves naleteli na pivsko steklenico z napisom Pilsen iz časa prve svetovne vojne. Nanjo so postali pozorni zaradi zvitka popisanega papirja, ki je bil viden skozi steklo. Steklenica je bila nepredušno zatesnjena z betonsko kepo. Da bi varno izvlekli dokument, je bilo pazljivo najprej odžagano dno steklenice ter nato iz steklenice previdno odstranjen razmočeni zvitek. Na prepognjenem listu formata A4 je napisano poročilo o gradnji. Dokument je na pregibu razpadel, a ne glede na to je ostalo besedilo v nemškem jeziku odlično ohranjeno. Po pisavi sodeč je avtor besedila Alois Kern iz Weinburga, iz tedanjega okrožja Mureck na avstrijskem Štajerskem, 50-letni črnovojnik, pripadnik enot gorskega topništva. Napravil je načrt za zajetje in tudi vodil deset dnevna gradbena dela. Pri gradnji so sodelovali štirje vojaki, med njimi tudi Franc Savec, ki je izvir našel. Kern je v dokumentu opisal okoliščine, ki so privedle do izgradnje vodnjaka. Steklenico in dokument je prevzel Tolminski muzej, ki je dokument predal v restavriranje Arhivu Republike Slovenije. Restavriran dokument in steklenica sta bila prvič predstavljena javnosti v Tolminskem muzeju leta 2007 na razstavi Soška fronta 1915-1917. || || Other || vodnjak, zajetje vode || || Dokument iz steklenice || Official document || vodnjak, zajetje vode