Štajerski fant v prvi svetovni vojni
Moj dedek se je boril v prvi svetovni vojni. Z avstroogrsko vojsko je prišel v Albanijo. Tam je bil tudi ranjen.Bil je tudi v njihovi bolnišnici- lazaretu.Po vojni je bil v ujetništvu pri Francozih. Moral je pometati ceste v kraju Marsej.
Kot preprost fant, sin viničarja, je na Balkanu spoznaval novo kulturo in popolnoma druge civilizacijske navade,kot so jih poznali v Avstroogrski. Ker je bil zelo očaran nad muslimansko kulturo, je zbiral pohujšljiverazglednice njihovih deklet. Doma jih je hranil na skrivnem mestu.
O vojni ni govoril veliko. Žal. Nekaj snovi poznam iz pripovedovanja svoje babice, veliko pa se je žal porazgubilo.
Moj dedek Ludvik Stanjko, fotografiran pred odhodom na fronto
Photograph
Dedek je bil ob pričetku prve svetovne vojne star 19 let.Po poklicu je bil sedlar in tapetnik, poklic ki so ga v vojski zelo potrebovali,tudi zaradi velikega števila konjev.Odlično je znal nemško, saj se je za svoj poklic šolal pri mojstru v Gradcu.
Remembrance
Štajerska
fotografija vojakov. dedek sedi v sredini spodaj in kadi. Levo in desno sta vojaka v predpasniku, kuharja.
dedkova četa- dvajset Štajercev
Recruitment and Conscription
Dedek stoji med fanti na desni strani fotografije. Levo je napis kuche in kuhar ob velikem vojaškem kotlu.
Albanija
vojaška kuhinja
maša
Služba božja, ki so jo opravljali kurati, tudi v Albaniji. Posebno pred ofenzivo, so se vojaki priporočili v božje varstvo.
Avstrijska vojska na albanskem podeželju.Pri vojaku na levi strani fotografije je lepo vidna puška z bajonetom.
na vasi
med domačimi prebivalci
Avstrijska vojska sporoča domačim prebivalcem o....Zanimivo je pogledati nošo Albancev:opanke, bele kapice. Stavba na levi je bila Infektionsspital Dzuri.
Vojaki so prejeli humorne dopisnice, s katerimi pošiljajo domačim pozdrave s počitnic, torej fronte, kjer se dobremu vojaku Švejku na avtrijski strani godi bistveno bolje, kot tistemu na nasprotni. Na drugi strani je zapis za pošiljatelja v 8-ih jezikih monarhije !! Dedek je pripisal svoje ime,priimek in datum.
Postcard
Feldpostkarte
avstroogrska
Propaganda
Deutsch
Druga stran te propagandne razglednice
Prisoners of War
Po koncu vojne so bili avstroogrski vojaki ujetniki antante. Dedek je moral pometati ceste na jugu Francije,v Marseju.Na sliki ga vidite skrajno desno,skupaj z drugimi sojetniki, ki opravljajo družbenokoristno delo.
v ujetništvu
fotografija iz ujetništva
Marseille
Dedek je prejel to razglednico na svoj albanski naslov. Žal ne vem kdo je pošiljatelj.
prijatelj v vojski
Na hrbtni strani razglednice je lepo viden žig na mestu za znamko. Datum: 22.5.1917.Tudi naslovnik je lepo čitljiv, manj pa je jasna vsebina zapisa. V spodnjem delu razglednice je štampiljka zensuriert.
srbski
Tudi nasprotna stran je ustvarila vojaško razglednico. Na sliki je izvidnica srbske vojske 3.poziva pred Vidinom.
srbska razglednica
Français
Srbija
Other
Na drugi strani srbske razglednice je zapis v cirilici-srbsko in latinici-francosko.
Nekaj eksotičnega. Drugačen svet kot na slovenskem podeželju. To je bil stik z zakritimi, skrivnostnimi ženskami v Albaniji. Te fotografije, ki so si jih pridobili vojaki, so z njim pripotovale domov in bile skrite nam ostalim še dolgo časa.Svet spolnosti je bil pač tedaj tabu tema.
Dedek je ohranil črnobele in barve fotografije. V pogled ponujam dve orientalski lepotici.Le kdo ju je imel v haremu?
orientalska lepotica
Women
CONTRIBUTOR
Zdenka
DATE
1914 - 1919
LANGUAGE
slv
ITEMS
15
INSTITUTION
Europeana 1914-1918
PROGRESS
METADATA
Discover Similar Stories
Mihael Golouh v prvi svetovni vojni
50 Items
Razglednica || || Transkripcija dela dnevnika || Other
Moja pot v svetovni vojni
4 Items
Zgodba govori o Rudolfu Lampiču, ki je celotno svetovno vojno preživel na fronti. Bojeval se je na Soški fronti, Galiciji, Doberdobu in ob Pijavi. Po končani svetovni vojni se je pridružil Maistrvoim borcem v bojih za severno mejo. V teh bojih je bil 2. maja 1919 ranjen in zaradi tega ostal vojni invalid. Kronologijo svoje vojne poti je popisoval na različne papirčke, cigaretne ovoje in podobno. Po končani vojni je iz teh zapiskov sestavil rokopis svoje usode. Sam je oblikoval naslovnico svojih knjižnih spominov. Drugi pričujoči predmet iz prve svetovne vojne, ki ga je prinesel Rudolf Lampič ml., je gamaša, ki so jo v času vojne uporabljali za zaščito nog proti zmrzali in vdoru snega v obutev. || 1. gamaša 2. rokopis || || Biografija || Front || Book || Biografija - Moja pot v svetovni vojni || || Book || Biografija - Moja pot v svetovni vojni || || Book || Biografija - Moja pot v svetovni vojni || || Other || Obveza za povijanje nog proti mrazu in vpadu snega.
Trije bratje v 1. svetovni vojni
10 Items
1. fotografija dr. Franca Košmelja 2. fotografija Antona Košmelja 3. fotografija Leopolda Košmelja 4. razglednica Leopolda Košmelja 5. fotografija Leopolda Košmelja || Franc Košmelj je bil rojen leta 1885, umrl je leta 1918. Bil je dr. prava. Med 1. svetovno vojno je bil v Karpatih. Anton Košmelj je bil rojen leta 1888 v Železnikih, umrl je leta 1962. Bil je študent medicine in Maistrov borec. Anton in Franc sta bila mobilizirana avgusta 1914 in poslana na fronto v Ukrajino. Leopold Košmelj je bil rojen leta 1898, umrl je leta 1962. Najprej je bil kot šestnajstletni fant mobiliziran, da je nosil hrano na Krn. Pri 17. letih je bil vpoklican, dve leti se je bojeval na Tirolski fronti na ledeniku Ortler. V navezi so bili trije ali štirje vojaki. Jedli so predvsem samo mrzlo hrano (konzerve). Spali so največkrat v igluju.