Gospa Metka Štefotič je prinesla dvoje pisem, ki ju je njen ded Ivan Praznik med prvo svetovno vojno pisal ženi. Prvo je posebno zanimivo, saj gre za dopisnico s posebnim šifrantom v obliki kartona z režami, ki sta ga morala imeti tako pošiljatelj kot prejemnik. Na ta način so se vojaki izogibali strogemu očesu cenzure, saj so poročila s fronte utegnila vsebovati občutljive podatke. V našem primeru gre seveda predvsem za romantično pismo vojaka svoji ženi, ki pa je vseeno čutil potrebo, da tistega kar je napisal, ni delil z vsakomer. Dopisnica je bila poslana v Postojno z Viča, kjer se je Praznik, sicer vojak 97. pešpolka, očitno zdravil po prihodu s fronte. Drugo pismo pa je drobna kartica, napisana na lubje breze. Poslana je bila z vojne pošte 353 na Kranjskem, kjer je bila žena takrat učiteljica na šoli Orehek pri Prestranku. Po vojni se je Ivan Praznik, po rodu Dolenjec iz Krmelja, ki se je sicer izšolal za trgovskega pomočnika, preselil v Maribor, kjer je bil zaposlen kot pisar pri železnici. Gospa Štefotič je pismi podedovala v zapuščini svoje mame v kovčku, ki ga je slednja dobila za shranjevanje ročnih del. -šifrant dopisnice s fronte -poslano ženi v Postojno, Veliki otok 25 z Viča 31. 1. 1915 ko se je pise zdravil po povratku s fronte -kartca napisana na lubje breze -poslano z vojaške pošte 353 ženi v Kranj, kjer je dlala na šoli Orehek -bil je trgovski pomočnik, po vojni pa zaposlen kot pisar na železnici v Mariboru -rojen v Krmelju na Dolenjskem -pridobljeno od mame in shranjeno v kovčku, ki ga je mati dobila za ročna dela

Home Front
Dopisnica s šifrantom
46.0514263,14.505965500000002
Letter
Women
Pismo na lubju breze